Cozijski samostan
Valcea, Vâlcea ·
Despre acest obiectiv
## Cozijski samostan – srednjeveška ustanova in simbol romunske kulture Cozijski samostan, ki stoji na bregu reke Olt v mestu Călimănești, okrožje Vâlcea, je ena najpomembnejših srednjeveških ustanov v Vlaški. Zgrajen med letoma 1387 in 1391 pod vladavino kneza Mircee Starejšega, nosi samostan posvetilo "Sveti Trojici" in hrani grob tega vladarja ter grob matere Mihaela Hrabrega. Njegovo ime, kot ga je v 17. stoletju razlagal popotnik Paul iz Alepa, nakazuje naravno trdnjavo, varovano z visokimi gorami v okolici. ## Arhitektura in umetniški vplivi Glavna cerkev samostana preseneti z okrasjem fasad, edinstvenim v vlaški arhitekturi. Kamnite rozete, izmenjava opeke in kamna ter vertikalni okvirji odražajo vpliv srbske Moravske šole, podobno kot cerkev Lazarica. Notranje poslikave, izdelane med letoma 1390 in 1391, ohranjajo originalne fragmente iz časa ustanovitelja, medtem ko je Konstantin Brâncoveanu med letoma 1706 in 1707 dodal preddverje v brâncoveanskem slogu. Skozi stoletja je samostan obnovilo več vladarjev, med njimi Neagoe Basarab in Radu Paisie, ki je med letoma 1542 in 1543 zgradil bolnišnico "Sveti apostoli", okrašeno s freskami mojstrov Davida in Raduslava. ## Kulturno in duhovno središče Cozijski samostan je bil središče romunske kulture že od leta 1415, ko je tukaj delovala samostanska šola pod vodstvom predstojnika Sofronija. Logofet Filos, prvi potrjeni romunski pesnik, je v tem samostanu ustvaril verske verze, leta 1696 pa je Mardarie Cozianul sestavil *Slovansko-romunski leksikon*. Muzej samostana hrani zaklade, kot so *Evangelij*, ki ga je leta 1644 natisnil metropolit Varlaam, in *Psalter v verzih* Dosofteja iz leta 1673. Zdravilni vrelec in Neagoe Basarabov vodnjak dopolnjujeta duhovno vzdušje kompleksa. ## Vodnik za obiskovalce Samostan je dostopen 20 km od Râmnicu Vâlcea in 5 km od Călimănești ter ga je mogoče obiskati v skladu z uradnim programom, objavljenim ob vhodu. V preddverju se nahajata grobova Mircee Starejšega in Teodore, matere Mihaela Hrabrega, v muzeju pa so razstavljeni kultni predmeti, rokopisi in stari kovanci. Bolnišnica "Sveti apostoli" ter cerkvici "Marijino vnebovzetje" in "Vsi sveti" dopolnjujeta obisk. Priporočljivo je upoštevati mir in pravila obiska v svetih prostorih.