Prislopski samostan

Despre acest obiectiv

## Prislopski samostan – duhovno in zgodovinsko središče v srcu Hatega ## Zgodovina in ustanovitelji Prislopski samostan, ki se nahaja v bližini vasi Silvașu de Sus v okrožju Hunedoara, je ena najstarejših samostanskih naselbin na Transilvaniji. Čeprav so njegova začetka zavita v skrivnost, domnevajo, da so ga v srednjem veku ustanovili romunski plemiči iz Ciule. Prva posredna dokumentarna omemba sega v leto 1360, vendar današnja cerkev, zgodovinski spomenik (koda HD-II-m-A-03447), izvira iz 16. stoletja. Leta 1564 je kneginja Zamfira, hči Moise Vodă iz Vlaške, samostan "od temeljev" obnovila in ga rešila pred propadom. Kot ženska je Zamfira delovala na že obstoječem samostanu, ga obdarila s cerkvenimi predmeti in relikvijami, od katerih se je ohranila le ena ikona. Njen razdrobljen nagrobnik se danes hrani na samostanskem dvorišču. V 17. stoletju je tukaj živel Sveti Janez iz Prislopa, puščavnik, ki si je v bližnji jami izklesal celico in je pozneje postala romarski kraj. V tem obdobju je samostan gostil tudi šolo za cerkveno izobraževanje mladih, ki so postali duhovniki. V 18. stoletju je Prislop prešel pod jurisdikcijo grško-katoliške cerkve in prejel fresko, ki jo je naslikal slikar Simion iz Piteștija, od katere so se ohranili le fragmenti. ## Spremembe konfesij in pomembne osebnosti V začetku 20. stoletja je grško-katoliški škof Demetriu Radu koordiniral obnovitvena dela, leta 1911 pa je hieromonah Leon Manu, nekdanji predstojnik ruskega samostana Maria-Pócs, oživil bazilijansko skupnost. Leta 1948, ko je bila prepovedana Romunska unijatska cerkev, je samostan prevzela Romunska pravoslavna cerkev. Tukaj je bil premeščen menih Arsenie Boca, ki je kasneje postal duhovnik skupnosti nun do leta 1959, ko je komunistični režim samostan ukinil. Njegov grob, ki se nahaja na samostanskem pokopališču, je danes pomembno romarsko mesto. ## Arhitektura in dostop Samostanska cerkev, zgrajena v tradicionalnem transilvanskem slogu, ohranja elemente starejših zidov iz 16. stoletja, dopolnjene z kasnejšimi posegi. V notranjosti izstopa ikona, ki jo je podarila Zamfira, ter fragmenti freske iz 18. stoletja. Jama Svetega Janeza iz Prislopa, izklesana v bližnjo skalo, je dostopna vernikom. Samostan danes deluje kot naselbina nun in gosti tudi Samostanski teološki seminar "Sveta Katarina". Dostop je mogoč z državne ceste DN66 po okrožni cesti, ki povezuje Silvașu de Sus s Hategom. Obiskovalni urnik in cene so na voljo na kraju samem.